ŽITO

Silose in vse objekte v kompleksu na Moskovski 1 v Ljubljani je zgradila družba Žito.

Začetki Žita segajo v leto 1947, ko je vlada Ljudske republike Slovenije 2. decembra 1947 ustanovila »Trgovsko podjetje Žito Ljubljana«. Pod tem imenom je družba poslovala do leta 1958, ko se je preimenovala v Trgovsko in predelovalno podjetje Žito.
Sprva se je podjetje ukvarjalo samo z mlinarsko dejavnostjo, kmalu pa sta se ji pridružili še pekarska in testeninarska. Leta 1961 se je podjetje preimenovalo v Živilski kombinat Žito Ljubljana in takrat je na Šmartinski cesti pričela z obratovanjem nova tovarna testenin, ki je zaznamovala začetek vzpostavitve kompleksa Žito.

                                                                                                                           Vir: Žito d.o.o.

Leta 1963 se je na to lokacijo preselil tudi sedež podjetja, leto kasneje pa centralno skladišče za moko. V letih 1966 in 1967 je sledila gradnja prvega silosa za žito ter avtomatska pekarna. V naslednjih letih so se dogajale širitve in posodobitve pekarske dejavnosti na različnih koncih Slovenije, saj so Žitu priključevale lokalne pekarne.

Leta 1969 sta se Žitu pripojila tovarna bonbonov, čokolade in keksov Šumi ter Gorenjka Lesce, vsem poznana po odlični čokoladi. S tem se je poslovanje razširilo na konditorsko dejavnost.
Leta 1970 je k Žitu pristopil še Imperial Krško, konec leta 2008 pa še  začimbe Maestro, Zlato polje  in blagovna znamka čajev 1001 CVET.

V sedemdesetih letih se je nadaljeval proces pripojitev in poslovnega sodelovanja. Konec leta 1976 je podjetje Pekarne Ljubljana, del skupine Žito, začelo pripravljati zamrznjeno hrano in kot prvo v državi ponudilo tudi bio-otrobe, ki so postali prava tržna uspešnica.

Podravka d.d. je leta 2015 odkupila večinski delež delnic na borzi in postala 86,8 odstotni lastnik Žita. 1. oktobra 2016 se je družba Žito d.d. preoblikovala in začela poslovati kot Žito prehrambena industrija d.o.o.,

30.9.2022 je družba Boscarol d.o.o. kot najugodnejši ponudnik od podjetja Žita prehrambena industrija d.o.o. odkupila celoten kompleks na Moskovski ulici 2 ob nakupovalnem središču BTC v Ljubljani v velikosti 95.000 m2.

Nekateri objekti so še v funkciji in jih družba Boscarol d.o.o oddaja različnim najemnikom. S selitvijo Žitovega mlina iz Ljubljane v Maribor  leta  2012 se je  končala  tudi uporaba silosov in ker niso več funkcijsko uporabni,  se je vodstvo družbe Boscarol d.o.o. odločilo, da jih poruši, saj je smiselno ta dragoceni prostor razbremeniti in ga približati dejanskim potrebam okolja.

Naslovnica revije Gradbeni Vestnik, 1981

Slikoviti silosni kompleks Žito ob severovzhodni mestni vpadnici v Ljubljani ima poleg gospodarskega tudi zgodovinski pomen. Ima ključno vlogo v kmetijski infrastrukturi Slovenije, saj je dolga leta podpiral verigo preskrbe z žitom in proizvodnjo hrane. Odraža razvoj tehnologije skladiščenja kmetijstva sredi 20. stoletja in razvoj infrastrukture živilske industrije v Sloveniji.
Zgodovini silosov lahko sledimo v leto 1964, ko je Tehnično-ekonomski projektni biro »Tehnika Zagreb« pripravil prvo projektno dokumentacijo. Začetni investitor je bilo v največji meri podjetje Živilski kombinat Žito, ki so se mu kasneje pridružili tudi drugi.

Za izgradnjo je bil izbran izvajalec Splošno gradbeno podjetje PIONIR Novo mesto. Prvi postopki so na gradbišču stekli marca 1966.

Glavna gradbena materiala sta bila beton in jeklo. Silosi so bili zgrajeni s tehnologijo drsnega opaža, ki je omogočala hitro in                  

učinkovito gradnjo visokih in stabilnih struktur. Ta tehnologija je bila še posebej primerna za gradnjo velikih skladiščnih zmogljivosti.                           

Silosi so zrasli severno od takratnega športnega Letališča Rakovnik, ku je bilo kasneje zaradi gradnje BTC-ja in industrijske cone popolnoma pozidano.

Silosi niso bili načrtovani kot ena sama zgradba, temveč kompleks sestavlja 6 ločenih silosov, sestavljenih iz 12- 24 med seboj povezanih osemkotnih celic, med katerimi je v vsakem silosu še od 6-14 vmesnih štirioglatih celic, ki so prav tako namenjene skladiščenju žita.

 

Namen kompleksa je bil upravljanje skladiščenja žit, vključno s temperaturo in kontrolo vlažnosti, za kar je objekt uporabljal najnaprednejšo avtomatizacijo, ki je bila na voljo ob času graditve. Z leti so silose še večkrat posodobili, tako da so vedno ostali v koraku s časom. Uvedba sodobnih tehnologij je omogočila boljše pogoje za skladiščenje žita. Modernizacija transportnih sistemov, kot so tekoči trakovi in avtomatski sistemi za pretovarjanje, je izboljšala učinkovitost in hitrost transporta žita.

Leta 1975 so dogradili 2 dodatna silosa s skupno 24 osemkotnimi celicami, tako da so imeli silosi v svoji končni postavitvi, ki se je ohranila vse do danes, skupaj kar 135 celic, od tega 88 osemkotnih in 47 manjših štirikotnih celic kapacitete 100 ton.

Silosi so se skozi čas gradili v štirih fazah:

1.     faza 12.000 ton žita

2.     faza 12.000 ton žita

3.     faza 14.000 ton žita in

4.     faza   9.000 ton žita

 

 

Tloris – razpored posameznih polnilnih celic in enot

 

GRADNJA

Najprej je bila potrebna preiskava tal. Sestava zemlje pod silosi je namreč večplastna – plasti trdnega savskega proda se izmenjujejo s plastmi peska in gline, ki je gnetljiva, kar se je izkazalo za problem pri velikih obremenitvah, ki bi jih prinašala tako velika zgradba.

V projektni fazi so zato preiskali tla z 8 sondažnimi vrtinami globine 25 metrov. Glede na tedanje izračune naj bi se poln silos ob največji obtežitvi lahko pogreznil tudi za več kot 20 cm, kar bi pri nesimetrični polnitvi na eni strani lahko pomenilo nagib preko ene stopinje. To ni bilo dopustno s stališča statike, zato so temelje naredili tako, da so odstranili zgornje glinaste sloje in jih do globine 9 metrov v celoti nadomestili s komprimirano prodnato blazino. S tem so ugrez zmanjšali na 3-5 cm in nagib na 0,08°, kar je bilo po izračunih sprejemljivo.
Dno temelja sega v globino 5,35 m pod ničelno koto objekta.

Cena prvotne investicije leta 1967 (kompleks se je kasneje širilo in nadgrajevalo), ki je vključevala gradnjo, elektriko, vodo, strojno opremo itd. je znašala 549.783.000 takratnih jugoslovanskih dinarjev kar bi po dostopnem spletnem kalkulatorju valut danes zelo približno znašalo 405.000.000 EUR, kar je dokaj realna cena za takšen gradbeni kompleks v tistem času.

Viri financiranja so bili:

Jugoslovanska investicijska banka, Beograd

Ljubljanska banka

Sredstva investitorja – poslovni sklad

Zvezna direkcija za rezerve Beograd

Razširitev
Leta 1975 so dogradili  2 dodatna silosa s 24 celicami za skladiščenje žita na vzhodu obstoječega silosa. Pridružili so se tudi drugi soinvestitorji.

Od skupno novozgrajenih silosnih zmogljivosti so se udeležene stranke samoupravnega sporazuma sporazumele, da bi delile skladiščne zmogljivosti v razmerju vloženih sredstev:

Zavod SRS za rezerve 4.000 ton

Izvršni svet skupščine mesta Ljubljane 3.000 ton

Živilski kombinat ŽITO Ljubljana, 2.000 Ton

Skupna cena dodatka je znašala 117.887.405 Dinarjev.

 

LASTNOSTI, DIMENZIJE:

Površina
Površina temelja ene osemkotne celice je 34 m2, celotna površina silosov je 2.877 m2.
Skupna površina silosnega kompleksa s funkcionalnimi površinami in s sosednjo stavbo mlini, ki se bo prav tako porušila, je okoli 20.000 kvadratnih metrov

Višina

Višina strehe silosov je strehe je približno 30 m, najvišji sredinski transportni stolp za polnjenje pa je visok 34,5 metrov.

Kapaciteta

V skupno 135 celicah imajo silosi kapaciteto 66.000 ton žita, kar ustreza 1.200 vagonom žita. Silosi so opremljeni s 5 dvigali kapacitete 60 ton na uro, tako da je cel napolnjen v 220 urah
Kompleks vsebuje tudi stavbo »Mlini«, v kateri so mlin za žito, tehtnice in sušilnica. Da so preprečile nabiranje prahu, so imele tehtnice svoj lastni prezračevalni sistem, ki je z velikim ventilatorjem z zračnim pišem prezračeval dovozne žitarice in filtriral prah ter odpadke, ki so jih potem odstranjevali v vreče za smeti. Sušilnica je lahko vsako uro posušila 7 ton pšenice.
Glavni dovod žita je bil omogočen z železnico, za manjši del pa tudi dostop za kamione

Obremenitev
Prazna celica ima obremenitev na temelj 11 ton na m2,  polna (lastna teža + žito)  pa kar 26 ton m2.

Zanimive številke:
Kompleks silosov ima skoraj 6 km različnih kablov za električno napeljavo (5.940 m)
in 910 metrov strelovodov.

 

Potrošnja toplote za sušilnico, uravnavanje temperature zraka v mlinu in ogrevanje sanitarnih prostorov je znašala 1.139.610 kcal/h za kar je skrbela lastna kotlovnica/toplarna s skupno kapaciteto 1.680.000 kcal/h, ki je imela več kot pol kilometra cevi.

 

VZDRŽEVANJE:

Leta 1995  so bila izvedena vzdrževalna in adaptacijska dela, kar so počeli kar plezalci na vrveh.

Poškodbe betona so bile razpoke, votla mesta zaradi napak pri betoniranju, odstopi betona od armature in korodirana armatura zaradi nekompaktne prekrivne plasti betona.

Izvedena je bila zaščita zunanjih sten silosov z zaščitnimi premazi, sanacija poškodb, obnova strehe objektov s hidroizolacijo.

Najprej so površino očistili s curkom vode pod visokim pritiskom, odstranili slabe in odstopajoče plasti betona z dleti. Manjše poškodbe so se sanirale na roke, na koncu pa čez celotno površino z elastičnim pokrivnim premazom.

Na zemljišču namerava družba Boscarol d.o.o. v prihodnje vzpostaviti moderen večnamenski kompleks različnih vsebin. Več o njem si lahko preberete na povezavi: https://boscarol.si/nova-soseska-galaksija-v-ljubljani-v-srediscu-novega-dogajanja/.

Zgornji zapis je nastal iz dosegljivih informacij na spletu, informacij, ki so nam jih prijazno dali na Žitu, iz pričevanj bivših zaposlenih ter iz pridobljene dokumentacije ob nakupni primopredaji objektov. Vsem se za informacije iskreno zahvaljujemo.

Zavedamo pa se, da je lahko kakšna od informacij netočna, zato naprošamo vse, ki s svojimi informaciji lahko pomagajo k boljši predstavitvi objektov, njihove zgodovine, ali imajo zanimiv slikovni material, časopisne članke itd, da nam jih posredujejo. Z veseljem bomo tekst nagrajevali v verodostojen dokument zgodovine silosov.

Materiale nam pošljite na naslov: kontakt@boscarol.si z navedbo v naslovu: Informacija o silosih

Hvala in pozdrav

Kolektiv Boscarol d.o.o.